Matija Majar-Ziljski
Matija Majar (1809–1892), psevdonim Ziljski, byl slovensky rimskokatoličsky duhovnik, jezykoznavec i političny aktivist, ktory jest najbolje znany kako jedin iz glavnyh panslavistov i osnovitelj ideje sjedinjenoj Slovenije.
Žitje
Majar urodil se 7 februara 1809 goda v malom selu Vitenče mimo Hermagora v južnoj Karintiji, onogda čest Avstrijskogo Carstva. Poslě školjnyh lět v Klagenfurtu i v Grazu on rabotal kako duhovnik v slovenskojezyčnyh parohijah v Karintiji, a potom vratil se do Klagenfurta, kde rabotal v administraciji rimskokatoličskoj crkvi. Podčas tyh lět, Majar byl v kontaktu s slovenskymi etnografami i avtorami rabotujučimi nad vozrodženjem slovenskoj kultury i jezyka, napr. Urban Jarnik, Anton Janežič, Matija Ahacel i Davorin Trstenjak. Pod vplyvom Ilirskogo Dviženja v Hrvatiji, zvlašče slovensko-hrvatskogo poeta i aktivista Stanko Vraz, Majar načel razvivati panslavistične idealy.
V času revolucije v 1848 godu Majar opublikoval političny manifest, v ktorom žedal sjedinjenje vsih slovenskyh krajin v jednu avtonomičnu cělost pod nazvoju Slovenija. Podčas slědujučih měsecev Majar razrabotal svoj manifest v program, znany kako Sjedinjena Slovenija. Vslěd svojej radikalnoj poličnoj dějatelnosti, Majar byl prěneseny iz Klagenfurta do oddaljenoj parohije v Hohenthurnu (slov. Straja Vas). Poslě deseti lět v izolaciji, Majar prěbyval v 1867 godu četyri tydnje v Moskvě, čto pričinilo konflikt s crkovnym praviteljstvom. Potom vratil se k publičnomu žitju. Proboval vvesti Kirilicu za slovensky jezyk, opublikoval svoje etnografične raziskyvanja i propagoval svoje radikalne panslavistične ideje. V 1870 iměl stati profesor v Odesě, ale toj plan skončil se neuspěhom, tomu že russka vlada ne vpustila go v državu. Od 1885 Majar žil v Pragě do svojej smrti 31 julja 1892 goda.
Uzajemni Pravopis Slavjanski
Kromě aktivista i duhovnika, Matija Majar-Ziljski byl takože jedin iz pionerov medžuslovjanskogo jezyka. V 1865 godu izdal knigu «Uzajemni pravopis slavjanski - uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska», v ktorej ne prědstavil novogo jezyka, ale metodu, posrědstvom ktorogo Slovjani mogli by pisati "vzajemno" v vlastnom narodnom jezyku. Na osnově sravnjenja peti slovjanskyh jezykov (crkovnoslovjanskogo, russkogo, češskogo, poljskogo i srbskogo) izbral vse formy, ktore srěd Slovjanov sut najbolje vzajemne. Rezultat jest mnogo sbliženy k modernomu medžuslovjanskomu jezyku.
V godu 1864 Majar opublikoval v svojem jezyku knigu «Sveta brata Ciril i Metod. Slavjanska apostola i osnovatelja slovstva slavjanskoga». V tom jezyku on takože izdal žurnal «Slavjan» v lětah 1873–1875.
Literatura
- Wilhelm Baum, Matija Majar-Ziljski (1809-1892). Hermagoras, Klagenfurt 1992
- Matija Majar, Sveta brata Ciril i Metod. Slavjanska apostola i osnovatelja slovstva slavjanskoga. Věna, 1864.
- Matija Majar, Uzajemni pravopis slavjanski – uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Praga, 1865.
- Jan Vit, M.Majar Ziljski i jego "Узајемнi правопiс славјанскi". Izviestija.info.
- Запольская Н.Н. "Общеславянский" литературный язык: модели Ю. Крижанича (XVII в.) и М. Маяра (XIX в.). // Славяноведение. - М., 1996, -№ 1. - str. 83-94.