Varšava
| pol.: Warszawa | |
 | |
 | |
| Administrativno děljeńje | |
|---|---|
| Država | Poljska |
| Vojvodstvo | Mazovsko vojvodstvo |
| Obča informacija | |
| Osnovany | prěd 1300 |
| Plošča | 517,24 km² |
| Nasěljeńje (2022) | 1 863 056 ljudij |
| Časova zona | UTC+1 (CET) lětom: UTC+2 (CEST) |
 Varšava na kartě | |
| Koordinaty: 52°13′48″N 21°00′40″E | |
Varšava jest glavny grad Poljsky, a takože Mazovskogo vojvodstva. Stoji na rěkě Visla. Na tutoj denj Varšava ima vyše 1,5 miliona ljudij. Varšava jest najvyše veliky poljsky grad.
Historija
Prve tvrdže na městu sovrěmennoj Varšavy nahodili se v městečkah Brodno (9./10. stolětja) i Jazdov (12./13. stolětja). Poslě naběga na Jazdov susědnymi klanami i knezami, novo fortifikovano poseljeńje bylo osnovano v malom rybolovnom selu Warszowa. Plocky knez Boleslav 2. Mazovsky osnoval sovrěmenny grad kolo 1300 goda. Prvo spominańje Varšavy v historičnyh dokumentah datovajut 1313 godom. Poslě dokončeńja Arhikatedry svetogo Jana v 1390 godu Varšava stala jednym iz gradov žitja mazovskyh knezev, a v 1413 godu služebno stala glavnym gradom Mazovskogo knežstva.
Neslužebno Varšava jest glåvny poljsky gråd od 1596 roka, ale služebno to bylo oglašeno v 1918 lětu. Prědtym glåvny gråd byl Krakov, a prěd Krakovom glåvne grådy byli Gnězno i Poznanj.
Varšava byla mnogokråtno ruinovana råzličnymi vojnami. Prvo veliko råzorjanje gråda bylo v 1655–1656 lětu švedskojų i prusskojų okupacijami. Gråd byl obnovjeny, ale v lětu 1749, poslě velikoj obsady gråda rosijskym vojskom, byla tako rěčena pražska rěznja.
Poslě razděla Poljsky Varšavu prisjedinili k Prusije, i ona stala glavnym gradom krajiny Južnoj Prusije. Poslě zavojevańja česti poljskyh ozemij Napoleonom on izdělal Varšavu glavnym gradom francuzskoj državy-marionetky, Varšavskogo knežstva. Poslě poražky Napoleona Viensky kongres prisjedinil Varšavu v Kongresovu Poljsku, kraljevstvo v ličnoj uniji s Rosijskoju imperijeju.
V čas Prvoj světovoj vojny Varšavu s 4 avgusta 1915 goda do novembra 1918 goda okupovala Němcija. Po primirju 11 novembra 1918 goda od poraženoj Němcije potrěbovali odstupiti iz vsih inozemnyh ozemij, vključajuči i Varšavu. Poslě odstupjeńja Němcije v Varšavu vratil se poljsky voditelj Jozef Pilsudski, poslě čego počelo se stvorjeńje Drugoj Poljskoj republiky, prvoj suverennoj poljskoj državy s 1795 goda. V čas Sovětsko-poljskoj vojny (1919–1921) pri Varšavě děla se bitva, v ktoroj poljsko vojsko izigralo sovětsko i oboronilo Varšavu od Črvenoj armije.
Druga světova vojna
Poslě nacističnogo vpada v Poljsku 1 septembra 1939 goda i početka Drugoj světovoj vojny Varšavu obranjali do 27 septembra. Centralna Poljska, vključajuči Varšavu, prěšla pod vladu Generalnogo gubernatorstva, nazističnoj okupacijnoj administracije. Vse institucije vysšego obrazovańja byli zatvorjene, a vsih jevrejev-obyvateljev Varšavy, — několiko sot tysečev, veče 30% ljudij v gradu, — nasilno prěměstili v Varšavsko geto. V juliju 1942 goda nacisti počeli masovo deportovati jevrejev Varšavskogo geta v lagery izniščeńja, osoblivo Treblinku. Grad stal srědiščem gradskogo odpora nacističnoj vladě v okupovanoj Evropě. Kogdy nacisti izdali nakaz izniščiti geto v ramkah "konečnogo rěšeńja" Hitlera, jevrejski bojevniki počeli povstańje v Varšavskom getu. Hot oni i imali menje oružja i ljudij, Geto obranjali bez malogo měsec. Kogdy povstańje pognetli, bez malogo vsih prěžiteljev ubili, i velmi nemnogi smogli izběgti ili skryti se.
K juliju 1944 goda Črvena armija byla gluboko v Poljskě i prěslědovala nacistov do Varšavy. Poljska vlada v izgnańju v Londonu nakazala poprobovati ovladnuti Varšavoju do prihoda Črvenoj armije. Tak 1 avgusta 1944 goda, dopoka Črvena armija dohodila do grada, počelo se Varšavsko povstańje. Čestično uspěšnu vooruženu borbu, ktoru zaplanovali vesti 48 časin, vedli 63 dnjev. V koncu bojevniki Krajevoj armije i jej pomagavši civili byli prinudženi kapitulovati. Jih prěměstili v lagery dlja zaključilnikov vojny v Němciji, a vsih gradžanskyh ljudij v gradu izgnali iz njego. Smrti poljskyh civilov ocěnjajut medžu 150000 i 200000 ljudij.
Hitler ignoroval uslovja kapitulacije i nakazal izniščiti ves grad, a kolekcije bibliotek i muzejev prěvesti v Němciju ili spaliti. Kolo 85% grada bylo uniščeno, vključajuči historičny Stary grad i Kraljevsky zamok.
Administrativno děljeńje
Varšava jest povět, ktory děli se na 18 městeček:
- Mokotuv (pol.: Mokotów)
- Praga-Poludně (pol.: Praga-Południe)
- Ursynuv (pol.: Ursynów)
- Vola (pol.: Wola)
- Bělany (pol.: Bielany)
- Targuvek (pol.: Targówek)
- Srudměstje (pol.: Śródmieście)
- Bemovo (pol.: Bemowo)
- Bjalolěnka (pol.: Białołęka)
- Ohota (pol.: Ochota)
- Vaver (pol.: Wawer)
- Praga-Pulnoc (pol.: Praga-Północ)
- Ursus (pol.: Ursus)
- Žolibož (pol.: Żoliborz)
- Vlohy (pol.: Włochy)
- Vilanuv (pol.: Wilanów)
- Rembertuv (pol.: Rembertów)
- Vesola (pol.: Wesoła)
Vněšnje linky
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "Warsaw" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).