Vojteh Jaruzeľski

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Wojciech Jaruzelski)
Jump to navigation Jump to search
Vojteh Jaruzeľski v 2006 gode
Jaruzeľski s Nikolajem Ceauşescu

Vojteh Vitold Jaruzeľski (pol.: Wojciech Witold Jaruzelski, ['vɔjtɕεx jaru'zεlski]; Kurov, 6 julija 1923 – Varšava, 25 maja 2014) byl poľski general i politik, kotory kratko byl prezident Poľski.

Žitije[izměniti | izměniti kod]

Jaruzeľski urodil se dvorjanskoj rodine. Na početku Vtoroj Svetovoj Vojny on s otcem byli izgnani do Siberije, gde jegov otec umrel. Od 1943 on vojoval kako oficer v Prvoj Polsjkoj Armiji, kotora byla čest Črvonoj Armije, v marši k Berlinu. Po vojne Jaruzeľski stal člen Poľskoj Komunističnoj Partije i prodolžal svoje vojskove obrazovanije. Vnutri komuničnoj partije (kotora od petdesetyh let nazyvala se Poľska Objedinjena Rabotničska Partija – PZPR) on stal direktor političnogo oddela vooruženyh sil. Pozdnej stal podministr Narodnoj Obrany i od 1956 byl general. V 1964 gode Jaruzeľski stal člen Centralngo Komiteta PZPR. V 1968 Jaruzeľski stal ministr Obrany i suglasil s invazijeju Varšavskogo Dogovora v Čehoslovakiji. Od 1970 goda on takože naležal k Politbjuru partije i byl ministr vnutrenyh del.

Vodž Poľski[izměniti | izměniti kod]

V februare 1981 Jaruzeľski stal premier Poľski. V oktobre togože goda nasledil Stanislava Kaniu kako prvy sekretar partije i tom sposobom svezal dve močne pozicije v države i v partiji. 13 dekembra 1981, posle vvedenija vojennogo stana, goda stal predsednik vojennoj hunty, prvoj komunističnoj hunty v istoriji. Profesionalny sojuz Solidarnost Lecha Wałesy byl zabranjeny i reformy byli odvračene. Jednakže Jaruzeľski načel liberalizovati společenstvo i vvesti reformy v sisteme, hoti povtarjal, že PZPR jest povinna igrati veduču rolju. V 1985 Jaruzeľski stal predsednik Državnogo Soveta (glava državy) i odpustil vojenny stan. V sledujučih letah Jaruzeľski vse množej tratil kontroľ nad krajem.

Prehod k demokratiji[izměniti | izměniti kod]

V lete 1988 goda odbyval se Krugly Stol medžu vladoju i opozicijeju, reprezentovanoju od Solidarnosti i Wałesy. V rezultate teh konferencij profesionalne sojuzy byli legalizovane i od 1989 iztvorjenije političnyh partij bylo dozvoljeno. Jaruzeľski predstavil novu konstituciju, kotoru prijeli i komunistična partija i Solidarnost. Suglasno toj konstituciji komunisti imali pravo na polovinu + 1 vseh mest v Sejme. Vsled prvyh svobodnyh izborov v 1989 gode Solidarnost izigrala vse mesta, PZPR imala množinstvo v Sejme. Jaruzeľski sejčas byl izbrany prezidentom Poľskoj Narodnoj Republiki i odstupil kako prvy sekretar partije. On takože odšel iz partije, ubo kako prezident byl bezpartijny.

Jaruzeljskovo prezidentstvo trvalo kratko: on ne učestnil v prvyh demokratičnyh prezidentskih izborah v dekembre 1990 i od 22. dekembra togože goda Lech Wałesa byl novym prezidentom Poľski.