Zemja

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Obraz Zemje iz kosmičnoj misije "Apolo-17", 1972 god.

Zemja jest tretja od Solnca planeta v Solnečnoj sistemě i jediny astronomičny prědmet, na ktorom jestvuje znano žitje. 29.2% povrhnje Zemji skladaje se iz zemje, kontinentov i ostrovov. Ostalne 70.8% pokryvaje voda, glavno okeany, morja, zalivy i ine oblasti slanoj vody, ale takože jezera, rěky i ina svěža voda. Polarne oblasti Zemje glavno pokryvaje led.

Atmosfera Zemje glavno skladaje se iz azota i kysloroda.

Zemja dělaje polno kružeńje vokrug Solnca za 365.25 dnjev i vokrug svojej osi za 24 časin. Zemja jest najgusta planeta Solnečnoj sistemy i najvelika v veličině i masě planeta srěd 4 tvrdyh planet sistemy. Zemja imaje jedin prirodny sputnik, Měsec, a takože veče 2 tysečev sputnikov, ktore stvorili ljudi.[1]

Vozrast Zemje jest priblizno 4.54 miliardov lět.[2] Na Zemji živut bez malogo 8 miliardov ljudij i mnogo inyh živyh bytostij. Ljudi imajut vysoky vliv na povrhnju Zemje, ju vodu, atmosferne procesy i t. d.

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "UCS Satellite Database". Nuclear Weapons & Global Security (na anglijskom). Union of Concerned Scientists. 31 dekembra 2020. Data dostupa: 28 mareca 2021.
  2. Dalrymple, G. Brent (1 januara 1991). The Age of the Earth (na anglijskom). California: Stanford University Press. ISBN 978-0-8047-1569-0.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]

  • Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Earth» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 3.0 Unported).